Naravne znamenitosti

• pragozdni rezervat Krakovo (42,50 ha)
• debele vrbe v Trsteniku
• hrast Malence (tretji najdebelejši v Sloveniji)
• močvirski predel Trstenik (27 ha)
• pri debelih bukvah v Opatovi gori (4 ha)
• Krakovo kot važno bivališče ptic (IBA)
• dendrološke zanimivosti v Malem borštu (debeli gaber, debeli črni oreh)
• Kostanjeviška kraška jama
• kraška brezna v Opatovi gori
• arheološka najdišča na Dobah in Sajevcah

Krakovski gozd

Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira Krakovski gozd. To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. V njem živijo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. V osrednjem delu gozda je iz gospodarjenja izločen 40,5 hektarja velik del, ki je od leta 1952 zavarovan kot pragozdni rezervat. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je novo tehnično napravo preizkušal na Krki med Kostanjevico in Dobravo pri Šentjerneju. Ressel, ki je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda. Na obrobju Krakovskega gozda, v vasi Malence, sameva stoletni hrast dob, ki s sedmimi metri obsega sodi med tri najmogočnejša drevesa te vrste v Sloveniji.

Resslova pot po Krakovskem gozdu

Za spoznavanje Krakovskega gozda je urejena 8 km dolga Resslova pot. Krožna pešpot z izhodiščem pri Gostilni Žolnir na obrobju Kostanjevice povezuje močvirje Trstenik, osrednji del gozda, obrobje naravnega rezervata in poplavne travnike ob reki Krki. Opremljena je s pojasnilnimi tablami, poimenovana pa po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu ( 1793 – 1857 ).

Informacije in vodenje:
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Brežice
KE Kostanjevica
Ulica talcev 20, 8311 KOSTANJEVICA
Vodja: Nikola Otaševič, gsm 041 657 547
tel.: 07 49-87-022 07 49-87-622
fax: 07 49-87-022
Spletna stran: www.zgs.gov.si 

Kulturne znamenitosti

Kostanjevica na Krki je bila z Odlokom občine Krško razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, estetske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen razvoj.

Med arhitekturne in umetnostne spomenike tako sodijo:

• Župnijska cerkev sv. Jakoba, barokizirana romanska cerkev s stopničasto poglobljenima, poslikanima romanskima portaloma;
• Podružnična cerkev sv. Miklavža, poznogotska cerkev s freskami Jožeta Gorjupa v prezbiteriju;
• Poslopje župnišča in Lamutovega likovnega salona, Oražnov trg 5, kostanjeviški grad z vidnimi elementi kasnega srednjega veka in baroka;
• Stanovanjska hiša na Ulici talcev 9 z bogato oblikovano čelno fasado in arkadnim dvoriščem, zgrajena leta 1878;
• Stanovanjski objekt na Ulici talcev 2, kvalitetna v celoti ohranjena arhitektura iz druge polovice 19. stoletja;
• Stanovanjski objekt na Oražnovi 24, hiša furlanskega mojstra Vincenca Bertolija, oblikovana v slogu podeželske vile iz poznohistoričnega obdobja;
• Stanovanjska hiša Oražnova 2, rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zgrajena leta 1831;
• Kapelica na Ulici talcev, pozidana konec 19. stoletja;
• Lesena mostova na severni in južni stani otoka.

Arheološki spomenik je tudi celotno območje otoka in dno reke Krke, in sicer zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb.