Zgrajena je bila pred letom 1220 in kasneje večkrat prezidana. Posebnost je stolp z romanskim pritličjem, gotskim telesom in rokokojsko streho. Na južni zunanji steni je freska sv. Krištofa, nastala okoli leta 1350. V notranjosti so pomembne slabo ohranjene slikarije iz okoli leta 1300 ter gotski slikariji iz druge polovice 15. stol. Glavni in stranski (južni) cerkveni portal sta naša najbolj kakovostna tovrstna spomenika. Sliki v stranskih oltarjih (Žalostna mati božja z Jezusom in Križev pot), ki so ju prenesli iz kostanjeviškega samostana, pripisujejo Metzingerjevemu krogu, leseni del renesančnega oltarja je iz prve polovice 18. stoletja. Cerkev je bila kasneje barokizirana.